izpitni pravilnik

V skladu z določili Zakona o visokem šolstvu in Statuta Univerze v Ljubljani, je Senat Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: FE) na 4. seji dne 06. 12. 2007 sprejel in na 20. seji dne 20. 6. 2013 dopolnil

 

IZPITNI PRAVILNIK Fakultete za elektrotehniko UL

 

I.  Splošne določbe

1. člen

Pravilnik ureja preverjanje in ocenjevanje znanja študentov FE ter pogoje za dokončanje študija na dodiplomskem in podiplomskem študiju in določa za to potrebne postopke.

2. člen

Določbe pravilnika urejajo ocenjevanje diplomskih, specialističnih in magistrskih del z zagovori.

3. člen

Za zadeve, ki niso opredeljene v tem pravilniku, se uporabljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Zakona o visokem šolstvu.

 

II.   Študijski proces

4. člen

Obvezne oblike študijskega procesa za posamezni predmet so določene s študijskim programom. Visokošolski učitelj mora študente na uvodnem predavanju seznaniti z oblikami študijskega procesa pri predmetu.

 

III.   Oblike preverjanja znanja

5. člen

Oblike rednega preverjanja znanja so ustni in/ali pisni izpit ter diplomsko, specialistično ali magistrsko delo z zagovorom.

6. člen

Druge oblike preverjanja znanja: kolokvij, test, seminarska naloga, naloga pri vajah in poročilo, so namenjene sprotnemu preverjanju in ocenjevanju znanja po posameznih sestavinah predmeta. Te oblike so lahko sestavni del končne izpitne ocene ali pogoj za pristop k izpitu, če je tako določeno s študijskim programom.

7.člen

Študenti morajo biti seznanjeni z načinom določanja izpitne ocene ter s pomenom oblik preverjanja in ocenjevanja znanja za končno izpitno oceno. Za seznanitev poskrbi visokošolski učitelj na uvodnem predavanju pri predmetu.

 

IV.  Izpiti

8. člen

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za predmet določa učni načrt. Izpit je posamični ali skupinski: pisni, ustni ter pisni in ustni. Izpit ima tudi praktični del, če je tako določeno s študijskim programom.

9. člen

 

Izpit ocenjuje izpraševalec, ki je nosilec predmeta, ali pa visokošolski učitelj, ki ga je za to določil dekan. Izpit lahko ocenjuje izpitna komisija, kadar je tako določeno s tem pravilnikom ali s študijskim programom. Izpraševalec pri izpitu ali član izpitne komisije je lahko le visokošolski učitelj. Izpraševalec pri drugih oblikah preverjanja znanja je lahko visokošolski sodelavec.

10. člen

Nosilec predmeta mora zagotoviti vse potrebno za izvedbo razpisanega izpita.

11. člen

V primeru objektivnih težav (bolezen izpraševalca, prostorske težave ipd.) se izvedba pisnega dela izpita lahko prestavi na kasnejši datum. Ta sprememba mora biti objavljena na enak način kot izpitni rok in vsaj en dan pred prvotno razpisanim rokom.

 

IV.1. Ustni izpit

12. člen

Preverjanje znanja je javno. Javnost je zagotovljena s pravočasno javno objavo dneva, ure, kraja

in prostora preverjanja znanja na oglasni deski in/ali na spletni strani fakultete.

13. člen

Izpraševalec preveri identiteto kandidata. Če se p ri tem izkaže, da izpit namesto kandidata opravlja druga oseba, se prekršek disciplinsko obravnava za oba, izpit pa se oceni negativno.

14. člen 

Ustni izpit se opravlja v obliki pogovora izpraševalca s kandidatom. Traja lahko največ petinštirideset minut. Način postavljanja vprašanj (pisno ali ustno) določa izpraševalec. Ocena ustnega izpita se razglasi na dan opravljanja izpita.

15. člen

Ustni izpit kandidata, ki je v ožjem sorodstvenem razmerju z izpraševalcem, se izvede kot komisijski izpit, vendar brez plačila stroškov.

16. člen 

Izpraševalec in kandidat lahko datum opravljanja ustnega izpita določita sporazumno.

 

IV. 2. Pisni izpit

17. člen

Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure.

18. člen

Po dogovoru lahko izpraševalca med izvedbo pisnega izpita enakovredno nadomešča visokošolski učitelj ali sodelavec, ki pozna področje in vsebino pisnega izpita.

19. člen

Izpitna vprašanja se posredujejo v pisni obliki. Na zahtevo izpraševalca morajo kandidati pisna izpitna vprašanja vrniti hkrati z izdelki.

20. člen

Izpraševalec ugotovi prisotnost kandidatov na podlagi izpitnega seznama in preveri njihovo identiteto. Študentu, ki ni prijavljen na izpit v skladu s tem pravilnikom, se ne dovoli opravljati izpita.

21. člen

Kandidatu, ki na pisnem izpitu uporablja nedovoljene pripomočke, prepisuje ali se pogovarja z drugimi študenti, lahko izpraševalec nadaljevanje opravljanja izpita prepove in izdelek oceni negativno ter za kandidata sproži disciplinski postopek.

22. člen

Ocena pisnega izpita mora biti dostopna študentu preko informacijskega sistema ali na drug

dogovorjen način najkasneje v sedmih dneh.

23. člen

O datumu in načinu objave rezultatov pisnih izpitov obvesti izpraševalec kandidate najkasneje ob koncu pisnega izpita.

24. člen

Zaradi varovanja osebnih podatkov objavi izpraševalec ocene tako, da jih vpiše v izpitni seznam z navedbo zgolj vpisne številke kandidata.

25. člen 

Kandidat ima pravico do vpogleda svojega ocenjenega pisnega izpitnega izdelka, iz katerega morajo biti razvidne ocene odgovorov na posamezna vprašanja in do pojasnil o doseženem rezultatu.

 

IV. 3. Pisni in ustni izpit

26. člen

Izpit se opravlja kot pisni in ustni v obliki klavzurne naloge in pogovora z izpraševalcem. Uspešno opravljeni pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita.

27. člen

Pisni in ustni del tvorita celoto, ki se oceni enotno ali z ločenima ocenama.

28. člen

Kadar se izpit opravlja kot pisni in ustni, se razpored ustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita. Ustni del izpita se mora začeti najkasneje sedmi dan in končati najkasneje enaindvajseti dan po opravljanju pisnega dela izpita oziroma v roku, ki je sporazumno dogovorjen med profesorjem in študenti, kadar je teh več kot 40, vendar najkasneje v treh mesecih.

 

IV. 4. Delni izpit

29. člen

Delni izpit je sprotno preverjanje znanja pri celoletnih predmetih, pri katerih nosilec predmeta ocenjuje, da ta prispeva k boljši pripravljenosti študenta na predmetni izpit. Delni izpit ima enako obliko (pisni in ustni, le pisni, le ustni) kot pripadajoč predmetni izpit. Opravljen delni izpit šteje pri napredovanju s semestrskim številom ur. Pri predmetih, kjer se izvaja pisni in ustni predmetni izpit, se šteje za opravljen delni izpit le, če študent opravi oboje. V končni oceni tako opravljenega predmetnega izpita se upoštevata oceni obeh delnih izpitov. Vrstni red opravljanja določi nosilec predmeta. Če predmet predavata dva fakultetna učitelja, morata določiti vrstni red opravljanja in končnega ocenjevalca, ki sporoča ocene študentski pisarni. Študent ima pravico dvakrat opravljati posamezni delni izpit. Neuspešno opravljeni delni izpit ne šteje kot izkoriščena možnost dovoljenega števila opravljanj. Opravljanje delnih izpitov ni obvezno; študent se lahko odloči tudi za enovit predmetni izpit pri vseh izpitnih oblikah.

 

IV. 5. Kolokvij

30. člen

Kolokvij je sprotno preverjanja znanja, s katerim fakulteta ugotavlja uspešnost izobraževanja in je namenjen sprotni pripravi študentov na opravljanje predmetnih izpitov. Izvajanje kolokvijev ni obvezno. O izvajanju kolokvija odloča učitelj, ki predava posamezni predmet. Uspešno opravljeni kolokviji se lahko priznajo kot pisni del predmetnega izpita, če se predmet ocenjuje s pisnim in ustnim izpitom. Mejno oceno kolokvijev, nad katero se ti priznajo za pisni del izpita, določa učitelj.

 

IV. 6. Seminar

31. člen

Seminar je del študijskega procesa, s katerim študent dokaže svojo sposobnost za samostojno strokovno delo. Na dodiplomskem študiju poteka kot posebna oblika vaj. Glede na vsebino in obsežnost seminarskega dela se njegovo uspešnost lahko oceni enakovredno avditornim oziroma laboratorijskim vajam. Na podiplomskem študiju je seminarsko delo ocenjeno s samostojno oceno.

 

IV. 7. Zagovor diplomskega, specialističnega in magistrskega delo

32. člen

Zagovor  diplomskega,  specialističnega  in  magistrskega  dela  je  končna  oblika  ocenjevanja usposobljenosti študenta. Sestavljen je iz ustreznega diplomskega dela in zagovora. Diplomsko delo mora predstavljati vsebinsko zaokroženo samostojno delo kandidata, ki naj pokaže, da si je v času študija pridobil potrebno znanje s področja elektrotehnike, da zna na metodološko pravilen način obravnavati teoretske in eksperimentalne probleme, da obvlada osnovne metode razvojnega in raziskovalnega dela in da lahko pri svojem delu samostojno uporablja literaturo. Zagovarja ga lahko študent, ki je opravil vse izpite in druge, s programom univerzitetnega oziroma visokošolskega strokovnega študija predpisane obveznosti. Diplomsko delo in njegov zagovor ocenjuje tričlanska komisija (predsednik, mentor in član), ki jo predlaga mentor. Študent dostavi v elektronski obliki diplomsko delo v študijski sektor hkrati z diplomskim delom; le- ta ga posreduje članom komisije. Specialistično oziroma magistrsko delo mora biti po zahtevnosti takšno, da kandidat z njim dokaže sposobnost znanstvenega in raziskovalnega dela na področju, v katerega se je usmeril v podiplomskem študiju. Opravlja ga lahko le študent podiplomskega študija, ki je opravil vse izpite in druge, s programom podiplomskega študija predpisane študijske obveznosti. Specialistično oz. magistrsko delo in njegov zagovor ocenjuje vsaj tričlanska komisija (predsednik, mentor in član), ki jo na predlog katedre potrdi Komisija za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij. Eden od članov komisije za zagovor specialističnega oziroma magistrskega dela ne sme biti član katedre, ki je predlagala temo za zagovor specialističnega oziroma magistrskega dela. V primeru interdisciplinarnega specialističnega oziroma magistrskega dela je komisija sestavljena iz članov, ki pokrijejo celotno tematiko dela in od katerih je vsaj polovica iz področja elektrotehnike.

 

V.  Pogoj za pristop k izpitu

33. člen

Študent ima pravico do opravljanja izpita takoj potem, ko je po študijskem programu predmet izveden in če izpolnjuje obveznosti, predpisane za ta predmet in je prijavljen na izpit v skladu s pravilnikom.

34. člen

Oseba, ki izgubi status študenta FE, obdrži pravico opravljati manjkajoče izpite iz vpisanih predmetov po plačilu stroškov po ceniku FE.

 

VI.  Prijava in odjava izpita

35. člen

Prijavljeni študent je kandidat za opravljanje izpita (v nadaljevanju: kandidat). Kandidat se mora na izpit prijaviti v informacijskem sistemu najkasneje 3 dni pred razpisanim rokom. V primeru, da informacijski sistem na zadnji dan roka za prijavo na izpit ne deluje, se rok za prijavo ustrezno podaljša.

36. člen

Z izpolnjeno prijavnico se študent prijavi na izpit v primeru, ko želi izboljšati oceno že pozitivno opravljenega izpita.

37. člen

Študent se od pisnega izpita ali njegovega posameznega dela, na katerega je prijavljen, lahko odjavi prek informacijskega sistema do 1:00 na dan izpita. Za ustni izpit pa je časovni rok za prijavo in odjavo do 20:00 dan pred izpitom.

38. člen

Če se študent zaradi opravičenega razloga ni mogel udeležiti izpita ali se iz istega razloga ni mogel odjaviti oziroma, če mu iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, ni bilo omogočeno opravljanje izpita in to dokaže pred komisijo za reševanje študentskih vlog, se šteje, da je bil pravočasno odjavljen. Študentu, ki se ni odjavil in ni prišel na katerikoli del izpita ter za to nima opravičljivega razloga, se izpit zavede kot neocenjen, kar se šteje kot neuspešno opravljanje izpita.

39. člen

Z negativno oceno se obvezno zaključi komisijski predmetni izpit, če se ga kandidat ne udeleži v kateremkoli delu in za to nima opravičljivega razloga. Za odjavljanje komisijskih izpitov veljajo enaka pravila kot za navadne izpite. Pri ustnem delu komisijskega izpita oziroma pri ustnem komisijskem izpitu se šteje, da se ga kandidat ni udeležil, če je zamudil več kot 15 minut.

40. člen

Študent dodiplomskega študija mora opravljati predmetni izpit pri tistem učitelju, ki mu je bil določen s programom ob letnem planu izvajanja predmetov. Če je v naslednjem študijskem letu s programom določen nov izvajalec predmeta, lahko opravlja študent izpit pri prejšnjem izvajalcu še eno leto po zaključku predavanj. V primerih, da učitelj preneha predavati predmet, določi dekan visokošolskega učitelja, pri katerem se v prehodnem obdobju opravljajo izpiti.

 

VII.  Ocenjevanje

41. člen

Predmetni izpit obsega celotno gradivo posameznega predmeta. Uspešno opravljen predmetni izpit ocenjujejo izpraševalci z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 ali 8), dobro (7) in zadostno (6). Neuspešno opravljen predmetni izpit se ocenjuje z oceno nezadostno (od 1 do 5).

42. člen

Ocene, ki so jih posamezni kandidati dosegli na predmetnem izpitu, je učitelj dolžan vpisati na seznamu prijavljenih kandidatov v rubriko “OCENA”. Seznam opravljenih izpitov mora učitelj arhivirati. Kandidatom,  s  katerimi  se  je  sporazumno  dogovoril  za  kasnejše  opravljanje  ustnega  dela predmetnega izpita, vpiše učitelj v rubriko “OCENA” kratico “UI”, ki pomeni, da bo kandidat opravljal ustni del predmetnega izpita v kasnejšem izjemnem roku skladno s 16. členom tega pravilnika.

43. člen

Če kandidat med potekom izpita odstopi, je ocenjen negativno. Če po končanem pisnem izpitu oziroma pisnem delu predmetnega izpita kandidat ne izroči svojega izdelka v oceno, je ocenjen negativno.

 

VIII.  Registriranje izpita in hramba dokumentacije

44. člen

Študijski sektor vpiše izpitne rezultate z izpitnega seznama v študijske evidence kandidatov in izpitne sezname arhivira. Izpraševalci z dostopom do informacijskega sistema vpišejo oceno neposredno v informacijski sistem, študijski sektor pa ocene arhivira.

45. člen

Kot datum opravljanja izpita pri predmetu velja datum zadnje opravljene obveznosti.

46. člen

Evidenco ocen drugih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja hranijo izpraševalci. Ocene izpitov so v arhivu pri izpraševalcih.

 

IX.  Izpitni roki

47. člen

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Izpitni roki so redni in izredni.

48. člen

Redni izpitni roki se določijo z vsakoletnim študijskim koledarjem FE v okviru izpitnih obdobij, ki jih določi Senat Univerze v Ljubljani z vsakoletnim študijskim koledarjem. Redna izpitna obdobja so zimsko, spomladansko in jesensko.

49. člen

Izpitni roki morajo biti razporejeni tako, da so za vsak predmet predvideni v študijskem letu vsaj trije izpitni roki in sicer od konca predavanj iz posameznega predmeta do konca roka za vpis v naslednji letnik.

50. člen

Izredni izpitni roki so izpitni roki izven izpitnih obdobij. Izredne izpitne roke za posamezen predmet razpiše nosilec predmeta, kadar oceni, da je to smiselno in potrebno. Izredni izpitni roki morajo biti razpisani najmanj 10 dni pred datumom izpita.

51. člen

Izpit lahko po dogovoru z izpraševalcem opravlja v izrednem izpitnem roku kandidat, ki ima status rednega študenta-športnika, status rednega študenta priznanega umetnika ali status rednega študenta s posebnimi potrebami iz 238. člena statuta UL.

52. člen

Redni izpitni roki za tekoče študijsko leto so objavljeni v informacijskem sistemu in v študijskem koledarju.

53. člen

Pri pripravi razporeda izpitnih rokov je treba upoštevati, da študent ni dolžan na isti dan opravljati več kot enega izpita.

54. člen

Razpored izpitov je obvezen za študente in za izpraševalce.

 

X.  Izpiti na podiplomskem študiju

55. člen

Izpiti na podiplomskem študiju se opravljajo v rokih, ki niso nujno vezani na izpitna obdobja.

56. člen

Kandidat, ki je študent podiplomskega študija, lahko opravlja izpit na dan, ki ga sporazumno določita izpraševalec in kandidat.

 

XI.  Predčasno opravljanje izpitov

57. člen

Predčasno opravljanje izpitov lahko na prošnjo študenta dovoli dekan v soglasju z učiteljem, ki je nosilec predmeta, če so podani upravičeni razlogi (odhod na študij ali študijsko prakso v tujino, hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju ipd.) in/ali če glede na uspehe prosilca v preteklem študiju oceni, da je tako dovoljenje smotrno.

 

XII.  Pritožba na oceno

58. člen

Kandidat, ki meni, da je bil pri izpitu neustrezno ocenjen, lahko prvi naslednji delovni dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po objavi izpitnega rezultata pisnega izpita pri dekanu vloži pritožbo na izpitno oceno.

59. člen

Prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje dekan tričlansko komisijo, v kateri je obvezno izpraševalec, na oceno katerega se je kandidat pritožil. Predsednika komisije, ki vodi postopek, določi dekan. Predsednik ne more biti izpraševalec. Če je vložena pritožba na oceno pri ustnem izpitu, izpraša kandidata komisija prvi delovni dan po imenovanju in ga ponovno oceni.

61. člen

Če je vložena pritožba na oceno pri pisnem izpitu, komisija pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek prvi delovni dan po svojem imenovanju.

62. člen

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži na oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

63. člen

Predsednik komisije o pritožbenem postopku napiše zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Zapisnik v enem izvodu prejme tudi kandidat, kar potrdi s podpisom na originalu, ki se shrani v študentovi kartoteki v študijskem sektorju FE. Na oceno komisije pritožba ni možna.

 

XIII.  Ponavljanje izpita

64. člen

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, lahko izpit ponavlja, vendar največ štirikrat. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe na izpitno oceno.

65. člen

Ponavljanje izpita je mogoče v istem izpitnem obdobju, s tem da mora med neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem preteči več kot 14 dni.

66. člen

Komisija za dodiplomski študij lahko študentu na njegovo prošnjo izjemoma dovoli šesto opravljanje izpita (t.j. peto ponavljanje).

67. člen

Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnika opravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, ali je ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.

68. člen

Četrto in nadaljnja opravljanja izpita potekajo pred komisijo, ki jo sestavljata vsaj dva člana od katerih je eden nosilec predmeta. Četrto in nadaljnja opravljanja izpita so možna le v rednih izpitnih rokih.

69. člen

Komisijski izpit poteka na način, kot je za predmet določeno, le da oceno poda komisija. Poročilo o komisijskem izpitu podpišejo vsi člani komisije. Stroške opravljanja teh izpitov je študent dolžan poravnati po ceniku, ki velja ob prijavi na izpit.

 

XIV.  Ostale oblike preverjanja znanja

71. člen

Za ostale oblike preverjanja znanja se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika.

 

XV.  Popravljanje ocen

72. člen

Študentu, ki je izpit pri določenem predmetu že uspešno opravil in želi doseči višjo oceno, se na utemeljeno pisno prošnjo, naslovljeno na komisijo za dodiplomski študij, omogoči ponovno opravljanje izpita, s tem da velja boljša ocena. Oceno pri posameznem predmetu študent lahko popravlja največ enkrat, in sicer do diplome oziroma dokončanja študija. O roku se dogovori z nosilcem predmeta.

 

XVI.  Status študenta – športnika in status študenta s posebnimi potrebami

73. člen

Status študenta – športnika lahko uveljavljajo tisti študenti, ki so na osnovi kategorizacije Olimpijskega komiteja Slovenije pridobili enega od naslednjih nazivov: zaslužni športnik (status velja doživljenjsko), športnik svetovnega razreda (status traja 4 leta), športnik mednarodnega razreda (status traja 2 leti), športnik perspektivnega razreda (status traja 1 leto), športnik državnega razreda (status traja 1 leto) ali športnik mladinskega razreda (status traja 1 leto).

Za pridobitev statusa študenta – športnika vloži študent prošnjo na komisijo za dodiplomski študij s priloženimi dokazili OKS o kategorizaciji in sicer ob vpisu ali najkasneje do 1. februarja tekočega študijskega leta, v kolikor je status kategoriziranega športnika pridobil v času od vpisa do 31. 12. preteklega koledarskega leta.

O vlogi sklepa komisija za dodiplomski študij in odobri posebne pogoje izobraževanja. Možni posebni pogoji so:

• opravičena odsotnost pri obveznih vajah, ki se jih študent zaradi svojih športno- tekmovalnih obveznosti ni mogel udeležiti,
• opravljanje izpitov v izrednih rokih, določenih v dogovoru z izvajalcem predmeta,
• predčasno opravljanje izpitov, če je mogoče,
• pomoč pri usklajevanju študijskega in športno-tekmovalnega urnika (obiskovanje vaj v dogovorjenih skupinah, olajšave pri časovnih rokih za seminarske in domače naloge, ipd.).

74. člen

Študent, ki želi pridobiti status študenta s posebnimi potrebami, mora ob vpisu predložiti prošnjo za priznanje tega statusa in ustrezno mnenje komisije za kategorizacijo otrok in mladoletnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije. Iz mnenja mora biti razvidno, kakšne so potrebe študenta.

Možne olajšave pri opravljanju izpitov so:

• opravljanje izpitov v izrednih rokih, določenih v dogovoru z izvajalcem predmeta,
• podaljšan čas pisnih izpitov,
• opravljanje samo pisnega izpita,
• opravljanje samo ustnega izpita,
• olajšave pri časovnih rokih za opravljanje obveznih vaj, seminarskih in domačih nalog,
• morebitne druge smiselne olajšave v posebnih primerih.

75. člen

Za obveščenost izvajalcev predmetov o vpisanih študentih, ki imajo status študenta-športnika in študenta s posebnimi potrebami ter o olajšavah in posebnih pogojih, ki so jim priznani, na podlagi sklepov komisije za dodiplomski študij skrbi študijski sektor.

 

XVII.  Priznavanje izpitov, opravljenih na drugih visokošolskih zavodih ali študijskih programih in v okviru mednarodne študijske izmenjave in prakse

76. člen

Študent, ki je opravil izpit na drugem visokošolskem zavodu ali študijskem programu FE, lahko ob vpisu na FE oziroma ob prepisu na drug študijski program FE zaprosi za priznanje opravljenega izpita. Prošnjo naslovi na komisijo za dodiplomski študij. Prošnji za priznavanje, v kateri mora biti določno zapisano, pri katerem predmetu želi priznanje izpita, mora študent predložiti učni načrt, po katerem je opravljal izpit na drugem zavodu, ki ga potrdi pooblaščena oseba tega zavoda, in originalno potrdilo o opravljenih izpitih, na katerem je informacija o datumu in doseženem rezultatu.

77. člen

Komisija mora najpozneje v tridesetih dneh po prejemu prošnje odločiti, ali izpit prizna, delno prizna ali ne prizna. Če izpit delno prizna, mora določiti tudi vsebine, iz katerih mora študent opraviti delni (diferencialni) izpit. Pri odločitvi o priznanju mora komisija upoštevati vsebinski program predmeta, raven zahtevnosti, predvideno literaturo in obseg predmeta po številu ur predavanj in vaj. Če komisija v celoti prizna izpit z doseženo oceno ali če je kandidat opravljal diferencialni izpit, izvede vpis ocene v študijsko evidenco študijski sektor FE.

78. člen

Študentom dodiplomskega in podiplomskega študija, ki so v okviru različnih oblik izmenjave opravili del študija na tujih univerzah, se uspešno opravljene študijske obveznosti na tuji univerzi priznajo kot študijske obveznosti na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu, na katerem je študent vpisan. Priznanje poteka skladno z obveznimi navodili UL za izvajanje mednarodne študijske izmenjave in prakse.

 

XVIII.  Diplomsko, specialistično in magistrsko  delo

79. člen

Določila tega pravilnika smiselno veljajo tudi za ocenjevanje diplomskega, specialističnega ali magistrskega dela.

80. člen

Študent univerzitetnega ali visokošolskega strokovnega študija lahko zaprosi za izstavitev teme diplomskega dela s področja, ki ga sam izbere. Za izbrano področje si mora poiskati ustreznega visokošolskega učitelja, ki je pripravljen prevzeti mentorstvo. Če je izbrani visokošolski učitelj trenutno že preveč zaseden z mentorstvi drugim študentom, si mora kandidat izbrati drugega mentorja, ali pa se javiti na razpisano temo, če ta obstaja. Maksimalno število mentorstev v koledarskem letu za posameznega mentorja je 18. Temo za diplomsko delo mu izda dekan na predlog mentorja in predstojnika katedre, katere član je mentor. Izdana tema mora biti opredeljena tako, da povprečni študent univerzitetnega študija lahko dokonča diplomsko delo v šestih mesecih, študent visokošolskega strokovnega študija pa v treh mesecih.

81. člen

Univerzitetno diplomsko delo mora kandidat zaključiti in oddati najkasneje šest mesecev od dneva, ko mu je bila odobrena tema, oziroma najmanj 5 dni pred načrtovanim zagovorom. Visokošolsko strokovno diplomsko delo mora kandidat zaključiti in oddati najkasneje tri mesece od dneva, ko mu je bila odobrena tema, oziroma najmanj 5 dni pred načrtovanim zagovorom.

Za datum odobritve teme se šteje petnajsti dan v mesecu, v katerem je kandidat zaprosil za temo. V primeru,  da  kandidat  izdela  diplomsko  delo  pred  omenjenim  rokom,  lahko  zaprosi  za predčasen zagovor. S predčasnim zagovorom mora soglašati mentor, odobri pa ga prodekan za pedagoško dejavnost.

Iz upravičenih razlogov lahko prodekan za pedagoško dejavnost na osnovi prošnje kandidata in pisne utemeljitve mentorja rok iz prvega odstavka tega člena tudi podaljša, vendar največ za tri mesece. Kandidatu, ki tudi po podaljšanem roku ne odda diplomskega dela, se izda ugotovitveni sklep, da je tema zapadla in mora zaprositi komisijo za dodiplomski študij za odobritev nove teme.

82. člen

Zagovor diplomskega dela na univerzitetnem ali visokošolskem strokovnem študiju lahko opravlja kandidat, ko mentor potrdi, da je diplomsko delo primerno.

Zagovor opravlja kandidat pred komisijo za oceno in zagovor diplomskega dela, kot določa 32. člen tega pravilnika. Na zagovoru lahko sprašujejo vsi člani komisije za oceno in zagovor diplomskega dela. Datum, ura in prostor zagovora morajo biti objavljeni najmanj tri dni pred zagovorom na oglasnem mestu fakultete.

Če kandidat pri zagovoru diplomskega dela ne doseže pozitivne ocene, lahko zaprosi komisijo za dodiplomski študij za odobritev nove teme.

83. člen

Kandidat mora specialistično oziroma magistrsko delo oddati najkasneje dve leti od dneva izdaje in najmanj deset dni pred napovedanim zagovorom vsem članom komisije za oceno in zagovor specialističnega oziroma magistrskega dela. Če kandidat iz upravičenih razlogov v tem roku ne odda specialističnega oziroma magistrskega dela, lahko ob soglasju mentorja zaprosi za podaljšanje. Kandidatovo prošnjo z mnenjem mentorja rešuje komisija za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij, ki lahko podaljša rok največ za šest mesecev.

84. člen

Pozitivno ocenjeno specialistično oziroma magistrsko delo zagovarja kandidat pred komisijo za oceno in zagovor, kot določa 32. člen tega pravilnika. Na zagovoru sprašujejo vsi člani komisije za oceno in zagovor specialističnega oziroma magistrskega dela. Datum, ura in prostor zagovora morajo biti objavljeni najmanj sedem dni pred zagovorom na oglasnem mestu fakultete.

Če je specialistično oziroma magistrsko delo ocenjeno negativno, lahko kandidat zaprosi komisijo za raziskovalno delo, podiplomski in doktorski študij za odobritev nove teme, enako velja tudi za zagovor dela.

85. člen

Diplomanta starih študijskih programov se oceni z dvema ocenama. Na visokošolskem strokovnem in univerzitetnem študiju sta to:

• srednja vrednost vseh izpitov in vaj: SŠ = (I + V)/2 in
• srednja vrednost diplomskega dela: SD = (N + Z)/2,

pri čemer pomeni “I” povprečno oceno izpitov ,“V” povprečno oceno vaj,

“N” oceno diplomskega dela in “Z” oceno zagovora. Oceni se vpišeta v indeks.

Na podiplomskem študiju sta to:

• povprečna ocena izpitov in seminarjev ter
• srednja vrednost magistrskega oziroma specialističnega dela in njegovega zagovora:

SD = (N + Z)/2 .

Oceni se vpišeta v zapisnik o zagovoru in v indeks.

Diplomanta novega visokošolskega strokovnega programa se oceni z dvema ocenama:

• srednja vrednost vseh izpitov in
• enotna ocena diplomskega dela. Oceni se vpišeta v zapisnik o zagovoru.

Diplomanta prvostopenjskega univerzitetnega programa se oceni z eno oceno:

• povprečna ocena vseh izpitov.

Diplomanta magistrskega programa (2. stopnja) se oceni z dvema ocenama:

• srednja vrednost vseh izpitov in
• enotna ocena magistrskega dela. Oceni se vpišeta v zapisnik o zagovoru.

 

XIX.  Kršitev pravilnika

86. člen

Kršitve  pravilnika  po  oddani  pritožbi  se  obravnava  v  skladu  s  Pravilnikom  o  disciplinski odgovornosti študentov UL.

 

XX.  Končne določbe

87. člen

Ta pravilnik se objavi na spletni strani fakultete naslednji dan po sprejemu na Senatu FE in začne veljati 8. dan po objavi.