Knjižnica in njen razvoj sta tesno povezana z izobraževalno in raziskovalno dejavnostjo matične ustanove. Elektrotehnika je bila na ozemlju današnje Slovenije precej razvita že pred prvo svetovno vojno. Slavnostni začetek visokošolskega tehničnega študija je bil 19. maja 1919 z nastopnim predavanjem dr. Milana Vidmarja, ko so bili ustanovljeni visokošolski tehnični tečaji. Priznan jim je bil akademski status. Z ustanovitvijo slovenske univerze v Ljubljani, 23. junija 1919 je bil med prvimi uveden tudi študij elektrotehnike, ki se izvaja neprekinjeno do danes.
O delovanju knjižnice v preteklosti ni veliko zapisanega. V Elektrotehniškem vestniku (ob 60-letnici Univerze) pa zasledimo prispevek o začetkih delovanja knjižnice. Avtorja Čebulj in Avčin (1979, str. 175) ugotavljata, da je bilo že takoj ob ustanovitvi univerze v šolskem letu 1919/20 ustanovljeno Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov, ki je združevalo tehnike vseh strok. Glavna naloga tega društva je bila strokovno pomagati članom pri preskrbi s knjigami, skriptami, papirjem in risalnim priborom ter drugimi učnimi pripomočki. Društvo je imelo svojo knjižnico, ki je redno prejemala 10 naslovov strokovnih časopisov.
Po letu 1923 se je zaradi različnih interesov posameznih strok glede nabave literature in tudi glede strokovnega izpopolnjevanja knjižnica društva razdelila glede na strokovno usmerjenost. Sprva knjižnica oddelka za elektrotehniko ni bila namenjena študentom, ampak le učnemu osebju. Študentom je postala dostopna leta 1925, ko je bil v knjižnici honorarno zaposlen knjižničar študent Gros. Leta 1928 je knjižnica redno prejemala 27 naslovov strokovnih revij in imela zabeleženih nad 2000 enot knjižničnega gradiva.
Na ugled Fakultete za elektrotehniko v svetu in tudi na razvoj knjižnice je močno vplivala revija Elektrotehniški vestnik, ki je še danes močno povezana s knjižnico. Uredništvo Elektrotehniškega vestnika je v zamenjavo za svojo revijo prejemalo vrsto strokovnih revij iz celega sveta, ki so dobile mesto na policah v knjižnici. V recenzijo so znane založbe iz vseh kontinentov pošiljale tudi strokovne knjige, tako da je bila knjižnica dobro preskrbljena z vodilno literaturo na področju elektrotehniških znanosti.
V obdobju zadnjih desetih let v življenju knjižnice najbolj izstopata njena prostorska razširitev in preureditev ter njena avtomatizacija poslovanja. Z letom 1993 je knjižnica postala polnopravna članica asociacije COBISS (kooperativni bibliografski sistem in servisi).